V anatomskem smislu je zob zgrajen iz krone, vratu in ene ali več korenin. V sredini zoba je zobna votlina, v koreninah pa so koreninski kanali, napolnjeni z mehkim tkivom, ki ga imenujemo pulpa; v njej so krvne žilice in živec.

Ko pride do vnetja ali odmrtja zobnega živca zaradi napredovanja kariesa oz. travme, je treba zob endodontsko (koreninsko) ozdraviti. Poseg opravimo v lokalni anesteziji. Zob izoliramo od preostale ustne votline z gumijasto opno (koferdam). Namen uporabe koferdama je pridobiti sterilno delovno površino. Pacienta tako zaščitimo, saj na ta način preprečimo vdihavanje oz. goltanje materialov ali instrumentov, ki jih uporabljamo med zdravljenjem.

Moderna endodontija pomeni kvalitetno zdravljenje s pravilnim čiščenjem, dezinfekcijo in polnjenjem koreninskih kanalov. V veliko pomoč pri endodontskem zdravljenju je zobozdravniku mikroskop ali povečevalna lupa. Tako lažje zagotovi potrebne pogoje za kakovostno opravljen poseg in čim boljši rezultat zdravljenja.

Zelo pogosto je edina možnost za ohranitev zoba dobro endodontsko zdravljenje. Če endodontsko zdravljenje kljub vsem zagotovljenim pogojem ne prinese pričakovanih rezultatov, je potrebna ekstrakcija (puljenje) zoba. Manjkajoči zob lahko nadomestimo z vsadkom, mostičkom ali protezo. Vselej je treba izvesti vse možne ukrepe, da zob čim dlje obdržimo v ustih.

Zdravljenje okužbe v koreninskih kanalih poteka po točno določenem protokolu: odstrani se vsebina kanala (mikroorganizmi in produkti razgradnje pulpnega tkiva), kanalski sistem se mehansko obdela, s posebnimi antiseptičnimi tekočinami kemično obdela in nato hermetično zapre. Nekateri kanali so ozki in ukrivljeni. Če zdravljenje ne poteka ustrezno po predpisanih korakih ali pa se ne izvaja dovolj previdno, okužba ostane v zobu in se razširi v spodnjo kost in sosednje zobe, izginula bolečina pa se povrne, vendar je še veliko močnejša in bolj nevzdržna, posledice so hujše in nobenega zagotovila ni, da se bo zob ohranil.

Pogosta vprašanja in odgovori

Zobozdravnik mi je povedal, da potrebujem koreninsko zdravljenje zaradi odmrtja živca, vendar me zob nikoli ni bolel. Ali je tako zdravljenje zares potrebno?

Zobna pulpa oz. živec v njej lahko zaradi zobne gnilobe ali udarca nekrotizirata (odmreta). Barva takega zoba odstopa od barve preostalih zob, na toplotne dražljaje zob ne reagira in velikokrat ne čutimo bolečine. Tak zob potrebuje koreninsko zdravljenje, s katerim odstranimo mikroorganizme in produkte razgradnje pulpnega tkiva. Če se zdravljenje ne izvede, se lahko vnetje razširi na sosednja tkiva in tako nastane granulom.

Kdaj je potrebno koreninsko zdravljenje zoba?

• če čutimo močno bolečino
• če zob spremeni barvo (potemni)
• če je zob zlomljen
• če je karies globoko v zobu
• če je dlesen okoli zoba močno otečena (absces)
• če ob pritisku na zob občutimo bolečino

Koliko obiskov pri zobozdravniku je potrebnih za dokončanje koreninskega zdravljenja?

Če zob nima resnih infekcij, je koreninsko zdravljenje lahko končano po enem ali dveh obiskih pri zobozdravniku. Število obiskov je odvisno od obolelosti in infekcije zoba.

Kaj se zgodi, če ne izvedemo koreninskega zdravljenja zoba?

Dokler ne opravimo endodontskega zdravljenja, zob ostane okužen in lahko pride do abscesa, kar pomeni, da se v korenini zoba in v njeni okolici nakopiči gnoj.

Kakšni so simptomi zobnega abscesa?

• močna utripajoča bolečina v prizadetem zobu
• huda bolečina ob dotiku in hranjenju
• slab zadah
• prizadeti zob občutimo višjega kot ostale
• vročina
• formiranje fistule in iztek gnoja v usta

Zobozdravnik mi je zaradi otekline predpisal antibiotik in bolečine ne občutim več. Ali je zob še zmeraj okužen?

Da. Če zob ni endodontsko ozdravljen, v koreninskih kanalih ostajajo bakterije, ki lahko ponovno povzročijo oteklino. Edini rešitvi sta koreninsko zdravljenje ali ekstrakcija zoba.

Kdaj je potrebno ponovno koreninsko zdravljenje zoba?

Obstaja več razlogov, da se zob po endodontskem zdravljenju morda ni pozdravil.

Glavni cilj endodontskega zdravljenja je odpraviti vnetje in okužbo iz koreninskih kanalov. To dosežemo z ustrezno mehansko in kemično obdelavo koreninskega sistema in na koncu s hermetičnim polnjenjem kanalov.

Po endodontskem zdravljenju se zob ne zdravi vedno tako, kot smo pričakovali. Glavni razlogi za to so naslednji:

• Če so kanali ozki ali ukrivljeni in ni bilo mogoče v celoti obdelati kanala, je oboleli kanal zaradi zapletene anatomije korenine morda ostal neopažen in posledično neobdelan.
• Včasih je potrebna ponovna obdelava tudi po kakovostnem primarnem zdravljenju; to se pojavi v naslednjih primerih:
• zob ni bil pravočasno dokončno oskrbljen z definitivno zalivko (več časa je bil zaprt z začasno zalivko, ki ni tesnila in je zaradi tega prišlo do vdora bakterij v koreninske kanale)
• pojav novega (sekundarnega) kariesa, ki povzroči ponovno okužbo
• razpoka ali zlom zobne krone

Namen ponovnega zdravljenja je odkriti vzrok neuspešnosti prvotnega koreninskega zdravljenja (neodkrit koreninski kanal, zlomljen endodontski instrument, neustrezno očiščen in napolnjen koreninski kanal) ter ga odpraviti. Pomembno je upoštevati, da lahko ponovno zdravljenje pogosto vzame veliko več časa in truda kot prvotno koreninsko zdravljenje.

Kakšne so možnosti za nadomestitev zoba, če ni bilo opravljeno koreninsko zdravljenje in je bil zob izpuljen?

Zobozdravnik lahko obrusi dva sosednja zoba in izdela mostiček ali pa zob nadomesti z zobnim vsadkom. Če zoba ni mogoče ozdraviti, je vsadek zelo dobra izbira. Vendar sodobna endodontija omogoča, da lahko zob v 95 % koreninsko ozdravimo in ga tako za še nekaj let obdržimo. Manjkajoče zobe lahko sicer nadomestimo s protezo, mostičkom ali vsadkom, vendar se vselej potrudimo in izvedemo vse možne ukrepe, da bi čim dlje ohranili naravne zobe.