Naročite se na pregled

1 Step 1
keyboard_arrow_leftPrevious
Nextkeyboard_arrow_right
FormCraft - WordPress form builder

PARODONTOLOGIJA

PARODONTOLOGIJA

Parodont je funkcijska celota, sestavljena iz zoba, kolagenskih vlaken, ki zobno korenino pritrjujejo na kost, in alveolarne kosti.

Parodontologija je veja dentalne medicine, ki preučuje bolezenska stanja parodonta. Vsa bolezenska stanja parodonta imenujemo parodontopatije (parodontitis).

Vnetne spremembe dlesni (obzobnega mesa) imenujemo gingivitis. Dlesni postanejo boleče, rdeče in otekle, pri umivanju zob krvavijo, pacienti pa imajo slab zadah.

Brez zdravljenja lahko gingivitis napreduje v bolezensko stanje, imenovano parodontitis.

Parodontitis je kronična vnetna bolezen, ki se lahko pojavlja občasno ali pa je prisotna ves čas. Za kariesom je drugo najpogostejše bolezensko stanje ustne votline. V začetni fazi prizadene gingivo, v naprednejši fazi pa se bolezen razširi tudi na alveolarno kost, ki je ena izmed glavnih nosilcev zoba, saj mu daje oporo in stabilnost.

Zakaj pride do parodontoze?

Na pojav parodontoze vpliva več različnih dejavnikov. Glavni dejavniki so mikroorganizmi v zobnih oblogah in zobni kamen kot posledice slabe oz. zanemarjene ustne higiene.

Ostali dejavniki so še:

  • Stres
  • Kajenje
  • nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen)
  • hormonske spremembe (nosečnost)
  • genetska nagnjenost
  • karies
  • slabo izdelani mostički in prevleke
  • rotirani (zasukani) zobje

SIMPTOMI PARODONTOZE

Kako prepoznamo parodontozo?

V začetnem stadiju bolezni klinična simptomatika še ni zelo izražena, zato parodontoza spominja na običajno vnetje dlesni (gingivitis). Občutimo rahlo in pekočo bolečino ter imamo neprijeten okus v ustih, slab zadah, zobje so občutljivi na toplo in hladno. Dlesen je pordela in otečena, spontano ali pri umivanju zob krvavi. Sčasoma se vnetje razširi in zajame kolagenska vlakna in tudi kost. Začne nastajati t. i. parodontalni žep, ki postopoma progresivno napreduje v kostni žep. S pritiskom na vneto gingivo izteka gnoj. Če v tej fazi gingivitis ni pozdravljen, se začne gingiva odmikati, zobni vrat in zobne korenine pa postanejo vidni. Prostor med zobmi se poveča, zobje postanejo majavi in lahko brez ustreznega zdravljenja in profilakse sčasoma sami izpadejo ali jih izpuli zobozdravnik.

Ali je parodontoza ozdravljiva?

Parodontoza je ozdravljiva bolezen, vendar je zdravljenje dolgotrajno in zapleteno. Za doseganje čim boljšega rezultata je nujno dobro sodelovanje med zobozdravnikom in pacientom. Vedeti moramo, da obstaja veliko tveganje, da se bolezen ponovi, zato so nujni redni pregledi in redno čiščenje plaka ter zobnega kamna.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje se začne z merjenjem parodontalnih žepov in odstranitvijo zobnega plaka in zobnega kamna. V nekaterih kliničnih primerih je potrebno najprej narediti kiretažo žepov, da bi odstranili patološko spremenjena tkiva. Pacient dobi ustrezna navodila za pravilno umivanje zob, redno uporabo interdentalne nitke in ustrezne zobne ščetke ter vodic za izpiranje ust.

V nekaterih primerih parodontoze je nujno določene zobe izpuliti, medtem ko se drugi stabilizirajo s postopkom fiksiranja z žičko. Zalivke, mostičke in prevleke, ki niso kakovostno izdelani in predstavljajo vir nastanka plaka, je potrebno zamenjati. V nekaterih primerih sta za doseganje večjega učinka pri zdravljenju potreben tudi kirurški poseg in ustrezna antibiotska terapija.

Kako lahko preprečimo nastanek parodontita?

Najboljša profilaksa proti parodontozi je vzdrževanje dobre ustne higiene z uporabo interdentalnih nitk, medzobnih in zobnih ščetk. Pri tem je potrebno zobne ščetke redno zamenjati vsake tri mesece in pravilno umivati zobe vsaj dvakrat dnevno. Zaželene so redne preventivne kontrole in čiščenje zobnega kamna vsaj dvakrat letno. Vedeti moramo, da je parodontoza vnetni proces, ki močno vpliva na naše splošno počutje. Obstaja namreč povezanost med parodontalnimi in sistemskimi boleznimi, kot so srčno-žilne in pljučne bolezni ali sladkorna bolezen, možni so prezgodnji porod, zapleti med nosečnostjo in rojstvo otrok z nizko telesno težo ipd.