V ustni votlini živi ogromno bakterij, ki same po sebi niso patogene. Nekateri mikroorganizmi ostanejo v ustni votlini kljub rednemu čiščenju zob z zobno pasto, izpiranju z ustno vodo in uporabi medzobne nitke. Med uživanjem hrane se bakterije pomešajo s prehranskimi ostanki in ustvarijo debelo lepljivo plast, imenovano zobna obloga.

Zobne obloge so lahko zrele ali nezrele. Nezrela obloga nastane takoj po jedi in ni zelo nevarna. Zrela obloga je bolj škodljiva za zobe in dlesni, saj je trdno pritrjena in je skorajda ni mogoče odstraniti z zobno ščetko.

V zreli zobni oblogi se postopoma odlagajo anorganske snovi: tak je npr. kalcij, ki se strdi in postane zobni kamen. Ta se najbolj nabira na mestih, kjer se v ustno votlino izliva slina in kjer je največ kalcija. Na zgornji čeljusti je to zunanja površina gornjih šestih zob, na spodnji pa se največ zobnega kamna nabere na notranji površini spodnjih prednjih zob.

Zobne obloge se težje čistijo na ukrivljenih zobeh pa tudi na nezglajenih robovih zalivk. Na njih se posledično nabere več zobnega kamna, kar lahko povzroči vnetje dlesni in parodontalno bolezen. Zdravljenje parodontalne bolezni in parodontitisa je dolg in zapleten proces.

Eden izmed glavnih dejavnikov za nabiranje zobnega kamna je kajenje. Pri nekadilcih je zobna obloga bledo rumena, pri kadilcih pa je temno obarvana.

Ne smemo pozabiti, da je najpomembnejši dejavnik za nastanek zobnega kamna pomanjkanje ustne higiene.

Kopičenje zobnega kamna je normalno in ni zaskrbljujoče, če je zobnega kamna omejena količina in če ga redno čistimo. Če pa zobje niso redno očiščeni, zobni kamen in obloge povzročijo vnetje, ki ga imenujemo gingivitis. Zanj so značilne bolečina, oteklina, pordelost in krvavitev dlesni – najpogosteje med ščetkanjem zob.

Ko se količina zobnega kamna zelo poveča, se vnetje dlesni razširi tudi na kost okoli zob in razvije se parodontitis. Dlesni se sčasoma postopoma odmikajo, zobje postanejo občutljivi ter majavi in potrebna je celo njihova odstranitev.

Kopičenja zobnega kamna ne moremo v celoti preprečiti, z dobro ustno higieno in redno parodontalno profilakso pa ga lahko omejimo.

Če želimo odlaganje zobnega kamna zavreti, moramo vsakodnevno izvajati pravilno umivanje zob ter vsakih šest mesecev ali po potrebi pogosteje obiskati svojega zobozdravnika, ki nam bo zobni kamen in obloge strokovno očistil.

Zobnega kamna ni mogoče odstraniti samo s ščetko in pasto, ampak je treba v primeru njegovega kopičenja obiskati zobozdravnika ali ustnega higienika, ki profesionalno čiščenje zob opravita ročno ali mehansko. Za najboljše rezultate se priporoča kombinacija obeh metod.

Za odstranjevanje grobih delov zobnega kamna se uporablja čiščenje z ultrazvočnim aparatom. Po ultrazvočnem je priporočljivo še ročno čiščenje s posebej za to oblikovanimi instrumenti (kiretami) različnih velikosti in oblik, ki se prilagajajo obliki zobnih korenin.

Poliranje

Po čiščenju je priporočljivo oz. skorajda obvezno Air flow peskanje in poliranje. Voda, pomešana s sodo bikarbono, pod visokim tlakom v posebnem aparatu polira površino zob. Voda zobne obloge izpere, soda pa jih odstrani in nevtralizira kislo okolje v ustih. Postopek je neboleč in odstranjuje zobne madeže, ki jih povzročajo kava, čaj in vino. Po tem postopku boste opazili, da so zobje bolj beli in gladki.

Prvi dve uri po posegu lahko uživate samo vodo.

Bolnikov z vsajenim srčnim spodbujevalnikom ni mogoče zdraviti z ultrazvočno napravo zaradi morebitnih motenj pri delovanju spodbujevalnika.

 Kako si pravilno umivamo zobe?

Za začetek moramo izbrati pravo zobno ščetko. Če so naše dlesni zdrave, je to srednje mehka ščetka. Primerne so tudi električne ali ultrazvočne ščetke.

Izogibajmo se močenju ščetin in ne pretiravajmo z zobno pasto, saj za umivanje potrebujemo zobne paste le za velikost grahovega zrna.

Zjutraj si umivajmo zobe pred zajtrkom, zvečer pa pred spanjem.

Dovolj je, da zobe zjutraj in zvečer ščetkamo tri minute. Uporabljajmo pometajoče gibe od dlesni proti vrhu zoba, nikoli vodoravnega giba. Pritisk naj bo rahel do zmeren.

Uporabljajmo higienske izdelke. Zobna pasta in ustna voda sta potrebni za kemično razpadanje oblog na zobeh. Obvezna je tudi uporaba medzobne nitke enkrat na dan.

Na koncu je treba s ščetko očistiti tudi jezik, saj se med njegove gube ujamejo obloge in mikroorganizmi.

Zakaj so pomembni preventivni kontrolni pregledi?

Pri preventivnih kontrolnih pregledih zobozdravnik oceni stanje ustne votline. Preveri prisotnost zobnih oblog, pregleda vsak zob posebej in ugotovi, ali je prisoten karies. Če je treba, si pri odkrivanju skritega medzobnega kariesa pomaga z rentgensko diagnostiko. Pregleda tudi ustno sluznico.

Zobozdravnik lahko med pregledom opazi včasih tudi neopazne zdravstvene težave in poišče rešitve. Manjkajoči zobje, otekle dlesni, slab zadah – vse to predstavlja tveganje za razvoj drugih bolezni, zato je manjkajoče zobe priporočljivo nadomestiti z zobnimi vsadki, ki so dolgotrajna in zanesljiva rešitev za sijoč nasmeh in ohranjanje zdravih obzobnih tkiv.

Zdravje se začne pri zobeh! Vsaka okužba v ustni votlini lahko prizadene tudi druge organe in sisteme v telesu, zato so potrebni redni zobozdravniški pregledi.

Če svojega zobozdravnika ne obiskujete redno, morda ne boste pravočasno opazili bolezni zob ali dlesni.

Kako pogosto je treba na preventivni pregled?

Preventivni kontrolni pregled se opravi vsakih šest mesecev. Po preverjanju prisotnosti kariesa in splošnega stanja ustne votline sledi redno čiščenje zobnega kamna s poliranjem zob.

Ali obstajajo pravila za ohranjanje zdravih zob?

Da. Tu je nekaj preprostih pravil za ohranjanje dobrega zdravja zob.

Na prvem mestu je dobra ustna higiena. Drugo pravilo je, da moramo jesti manj sladkega. Na tretjem mestu je reden obisk zobozdravnika. Četrto pravilo je, da moramo upoštevati nasvete svojega zobozdravnika. Če upoštevamo ta preprosta pravila, bodo naši zobje lepi in zdravi.

Zakaj je pomembno obiskovati zobozdravnika?

Kot vsak organ našega telesa imajo tudi naša usta in zlasti zobje svojo specifično patologijo. Zobozdravnik je specialist, ki prvi opazi težave, povezane z našim oralnim zdravjem.

Redni obiski zobozdravnika lahko preprečijo številne bolezni ust. To lahko pacientu prihrani veliko bolečine, nelagodja in seveda tudi denarja. Velik del bolezni ust se ne razvije takoj. Za razvitje bolezni so potrebni določeni pogoji. Za nastanek kariesa so na primer potrebni ogljikovi hidrati, bakterije in čas. Zato vsak zobozdravnik priporoča kontrolo vsakih šest mesecev.

Zakaj je priporočljivo vsakih šest mesecev obiskati zobozdravnika?

Izkazalo se je, da obisk zobozdravnika enkrat na šest mesecev zmanjša pojavnost zobnega kariesa in vnetja dlesni. Razvoj novega kariesa zahteva določen čas. Če torej zobozdravnika obiščemo enkrat na šest mesecev, lahko zobozdravnik novonastali karies zajezi in sčasoma tudi ustavi. Poleg kariesa so druge resne težave v ustih bolnikov tudi vnetja dlesni. Za gingivitis in parodontalno bolezen so krive zobne obloge. Oblikujejo se vsakodnevno. Z rahlo zmanjšano ustno higieno se zobni kamen nakopiči že v šestih mesecih. Z rednim odstranjevanjem oblog in zobnega kamna zobozdravnik ustavi razvoj vnetja dlesni. Poleg tega je obisk pri zobozdravniku enkrat na pol leta za pacienta pomemben, ker lahko zobozdravnik opazi nepravilno vzdrževanje ustne higiene in nam poda navodila za boljšo skrb za higieno, prav tako pa nas motivira za še skrbnejše čiščenje zob.